Zima je tukaj, prav tako pa tudi drugi val koronavirusa, zato je sedaj še bolj pomembno, da okrepimo svoj imunski sistem. Na izboljšanje oziroma krepitev imunskega sistema lahko poleg redne telesne aktivnosti vplivamo tudi z vnosom ustrezne prehrane in prehranskih dopolnil. Sledite našim preprostim napotkom in bodite nepremagljivi zoper viruse!
Cink je mineral, ki ima pomembno večplastno vlogo za človeško telo. Ohranja močan imunski sistem oziroma ga krepi, pomaga celiti rane, podpira normalno rast kosti in mišic in deluje kot antioksidant.
Nizek nivo cinka je redno opažen pri osebah z astmo, kroničnimi pljučnimi boleznimi, srčno-žilnimi boleznimi, avtoimunskimi boleznimi, ledvičnimi boleznimi, dializo, debelostjo, diabetesom, rakom, pri alkoholikih in nosečnicah. Zato so prav ti posamezniki v večji nevarnosti pred COVID-19.
Zakaj ljudje uživajo cink?
Cink je postal priljubljeno sredstvo oziroma pomagalo pri pogostih prehladih. Nekatere raziskave so pokazale, da lahko cinkove pastile skrajšajo trajanje prehlada, prav tako lahko zmanjšajo respiratorne okužbe pri otrocih.
Raziskave so pokazale tudi, da lahko uživanje cinka v roku 24 ur pri prehladu zmanjša simptome za kar tretjino. Prav tako cink omejuje COVID-19 in pospeši raven interferona, beljakovine, ki pomaga imunskemu sistemu, da zazna grožnje.
Koliko cinka je treba zaužiti?
|
Starost |
Cink (mg/dan) |
|
Moški/ženske |
|
|
Odrasli (EU) |
10 |
|
Otroci (3 leta) |
3 |
|
Otroci (8 let) |
6 |
|
Odrasli |
11–16/8–10* |
|
Nosečnice |
7–111, 9–132* |
|
Doječe matere |
11–14 |
Opombe: Za odrasle so vrednosti podane upoštevajoč priporočila D-A-CH in Uredbo (EU) št. 1169/2011.
*Glede na vnos fitata, pri manjših vnosih fitata (330mg/dan) so potrebe manjše,
1 prvo tromesečje
2 drugo in tretje tromesečje
Vir: https://www.prehrana.si/sestavine-zivil/minerali/cink
Kateri so znaki za pomanjkanje cinka?
Pomanjkanje cinka lahko privede do:
- izgube las in telesne teže,
- driske,
- pomanjkanja pozornosti,
- izgube apetita,
- depresije,
- nezmožnosti celjenja ran.
Vitamin C je esencialen vitamin, kar pomeni, da ga telo ne more samo proizvajati, zato ga je vanj treba vnesti s prehrano oz. prehranskimi dopolnili. Ima veliko pomembnih vlog in je povezan z izvrstnimi zdravstvenimi koristmi.
Vitamin C je močen antioksidant, ki lahko izboljša obrambo telesa. Eden glavnih razlogov za uživanje vitamina C v obliki prehranskih dopolnil je, da izboljša imunski sistem. Spodbuja proizvodnjo belih krvnih celic, ki pomagajo obvarovati telo pred okužbami. Je pomemben del obrambnega sistema kože. Prav tako lahko zmanjša čas celjena ran.
Vitamin C prehranska dopolnila zmanjšujejo krvni pritisk pri zdravih odraslih in tudi pri tistih z visokim krvnim pritiskom. Prav tako izboljšajo absorpcijo železa ter zmanjšajo tveganje za pomanjkanje železa.
Koliko vitamina C dnevno?
Priporočen dnevni odmerek glede na EFSA (angl. European Food Safety Authority Panel) znaša 110 mg za moške in 95 mg za ženske, medtem ko za nosečnice ta odmerek znaša 120 mg. Za kadilce se ta odmerek še poviša, in sicer za moške kadilce znaša 155 mg, za ženske pa 135 mg.
Vir: Carr, A. C., in Lykkesfeldt, J. (2020). Discrepancies in global vitamin C recommendations: a review of RDA criteria and underlying health perspectives. Critical Reviews in Food Science and Nutrition, 1–14.
Vitamin D prispeva k normalni absorbciji kalcija in fosforja. Poleg tega vpliva tudi na vzdrževanje zdravja kosti, zob in mišic ter prispeva k delovanju imunskega sistema.
Vitamin D lahko nastaja v človeški koži, če je ta dovolj dolgo izpostavljena dovolj močni sončni svetlobi. Tekom poletja lahko potrebe po vitaminu D zadovoljimo že s krajšo izpostavljenostjo soncu, jeseni in pozimi pa je intenzivnost sončne svetlobe pri nas premajhna, zato je potreben ustrezen prehranski vnos.
Raziskava Nutrihealth je pokazala, da med novembrom in aprilom v Sloveniji vsaj 80 % odraslih ni zadostno preskrbljenih z vitaminom D, 40 % pa jih ima celo hudo pomanjkanje. Izrazito prenizek nivo vitamina D lahko pri odraslih vodi do razgradnje kosti, kar lahko prispeva k nastanku osteoporoze. Blagi pokazatelji pomanjkanja vitamina D so lahko izčrpanost ter bolečine v mišicah in kosteh.
Nižje ravni vitamina D se povezujejo tudi z respiratornimi težavami, prav tako pa predstavljajo faktor tveganja za slabše zdravstvene izide v primeru okužbe s COVID-19. Vitamin D naj bi umirjal pretirano vnetje v pljučih.
Dnevni vnos vitamina D
Zdravi odrasli naj bi od začetka oktobra do konca aprila vnašali od 800 do 2000 mednarodnih enot vitamina D3 na dan. Kronični bolniki, starejši, nosečnice ter ti, ki so bili v tveganih stikih s COVID-19 pozitivnimi osebami, lahko vnos povečajo na od 1000 do 2000 mednarodnih enot oziroma tudi do 4000 mednarodnih enot v primeru nizke izmerjene koncentracije vitamina D3. Za otroke naj bi dnevni odmerek znašal med 400 in 1000 mednarodnih enot.
Vir: Holick, M. F., idr. (2011). Evaluation, treatment, and prevention of vitamin D deficiency: an Endocrine Society clinical practice guideline. The Journal of Clinical Endocrinology & Metabolism, 96(7), 1911–1930.
